"If this isn't nice, what is?"

Valentinovega nisem nikoli obeležovala. Ne srečno zaljubljena in ne srečno samska. Mi pa vsako leto znova ta praznik, ki je pri svojih nasprotnikih dobil nezgrešljiv pridevnik "skomercializiran", da malo misliti o tem. O tem, da imaš nekoga rad. O tem, da si ljubljen nazaj. In tudi o vsem lepem ter vsem sranju, ki ga medosebni odnosi s seboj prinašajo.

Gre pa pri valentinovem spet za en praznik, ki gre ljudem zelo hitro v nos. Mnogi začnejo zelo hitro poudarjati, kako je treba vsak dan posebej pokazati tistim okoli sebe, da jih imamo radi, kako je treba grob obiskati še kateri drug dan v letu kot 1. novembra, in kako moramo spoštovati slovensko kulturo še pred in po 8. februarju.

Pa vendarle je pravzaprav težko pričakovati, da bomo to hitro življenje, ki se ne ustavi kar samo od sebe, živeli z neprestanim zavedanjem in hvaležnostjo za stvari, ki jih že imamo. Žal še prepogosto skozenj potujemo na avtopilotu, zato ti "dnevi z namenom" pridejo še kako prav. Koledar in svet okoli tebe ti dovoljuje, da lahko malo lažje izprežeš. Si stvari vzameš lagano. Morda gre za rojstni dan prijatelja, za katerega si sicer vzameš čas, ampak mu lahko posvetiš malo dodatne pozornosti, ker je to samo njegov dan. Morda je materinski dan, pa se odločiš, da se boš pripeljal iz kraja kjer študiraš in dan preživel s svojo mamo. Ali pa je valentinovo, "uvoženo iz ZDA", "kapitalistični praznik" in pač kupiš tisto rdečo vrtnico. In z njo nekoga razveseliš.

Seveda, bilo bi veliko lažje, če bi živeli z awarenessom, ki je v tem norem svetu prav tako zelo trendy (in koristna) stvar za trenirat. V meni se je zasidral predvsem nek citat Kurta Vonneguta, ki je v enem izmed svojih mnogih govorov za mlade diplomante dejal:

“My Uncle Alex, who is up in Heaven now, one of the things he found objectionable about human beings was that they so rarely noticed it when times were sweet. We could be drinking lemonade in the shade of an apple tree in the summertime, and Uncle Alex would interrupt the conversation to say, "If this isn't nice, what is?" So I hope that you will do the same for the rest of your lives. When things are going sweetly and peacefully, please pause a moment, and then say out loud, "If this isn't nice, what is?”

Zato zdaj poskušam to početi čim bolj pogosto. Četudi gre le za sedenje v domači postelji na dan, ko so ti prvič uspeli GF mafini in kosilo z dejanskim okusom po nečem. In ti je toplo in lepo. A ni to res fajn?