"Ne lomite mi bagrenje"
Novi Sad, Srbija.
Nogomet vsak doživlja drugače. Ne vem točno, kaj je bilo prvo. Kronološko že vem, a spomini so hecna stvar. Verjetno pa je bil zame prvi...
Vem, vem. Še cel december je pred nami, leta še ni konec. Moj najljubši mesec (pa je to še vedno res?) je za vogalom, ampak začutila sem...
Želela sem si nekaj napisat. Ne želela, morala. Pisat o poplavah. O Koroški. Potem pa sem prebrala zapis Anje Zag Golob in sem si rekla,...
V zadnjem času sem se nekajkrat zalotila, da mi je izhodišče za štetje leto 2011 ali pa leto 2015. Leto, ko sem začela gimnazijo, ali...
Iz glave bi rekla, da v letu 2020 za ta blog nisem napisala ničesar. Hiter pogled na do zdaj objavljene zapise mi je pokazal, da sem 8....
Dan žena. Vem, da sem enkrat že omenila, da nad valentinovim nisem navdušena, a z dnevom žena je drugače. Ker žene ... Pa ne le žene,...
Nekoč, tam nekje okrog leta 2006/2007, sem bila prepričana, da je Maribor najlepše mesto na svetu. Resda sem bila stara devet, deset let,...
Za mano je že nekaj strastnih debat o tem, ali smo sploh vstopili v novo desetletje ali ne. Iskreno sama o tem sploh nisem imela dvomov,...
S prstom ne morem označiti točke v linearnem poteku mojega življenja, ko sem začela gojiti tako močna čustva do krajev. Geografskih točk,...
Vsako leto mine hitreje. Očitni znak, da se staram. Doživela sem že tudi trenutek, ko sem za nekega otroka rekla, da ne morem verjeti, da...
55. člen (Ustava RS) (svobodno odločanje o rojstvih otrok) Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za...
Valentinovega nisem nikoli obeležovala. Ne srečno zaljubljena in ne srečno samska. Mi pa vsako leto znova ta praznik, ki je pri svojih...
Kdo sem? To je eno izmed ključnih vprašanj, na katero si človek skozi življenje poskuša odgovoriti, čeprav morda že dokaj hitro ...
*Najzgodnejši spomini, ki jih imam na Ljubljano, so sivi. Sedeč v avtu so mimo mene brzele stavbe, pot pa je na koncu vedno vodila na...
Praga. Moje ustnice so navajene tega, da oblikujejo tvoje ime, zato mi uide z naučeno lahkoto, a hkrati srce vsakič malo trzne od...
Dvaindvajset let. Šit. Ja, ja, vidim vas že vse, ki ste stari 30+ in zavijate z očmi, češ, kaj ta smrklja jamra, še celo življenje ima...
Bila sem že stoodstotno odločena, da bom pisala v slovenščini, a se je vse zarotilo proti meni. Odprem Word in je po defaultu nastavljen...